NAPAKE PRI OSNOVNEM PLAVANJU

PLAVANJE KOT GIBALNO UČENJE

Plavanje se bistveno razlikuje od drugih oblik gibanja zaradi specifičnega okolja, v katerem se izvaja. Voda je sicer človekovo osnovno okolje, saj se človek od spočetja razvija v tekočini. Gibanje zarodka in novorojenčka je refleksno, zato znajo novorojenčki z refleksnim gibanjem lebdeti na vodni površini. Z razvojem možganske skorje se vedno več refleksov inhibira, zavestno gibanje pa je še preslabo opredeljeno, tako da se mora otrok v kasnejših življenjskih obdobjih naučiti plavati. Učenje plavanja je gibalno učenje, torej proces oblikovanja gibalnega znanja oz. gibalnega vzorca, ki vsebuje tekočo in skladno izvedbo neke gibalne naloge. Plavanje sodi med gibanja, ki jih ne pridobimo z drugimi vsakodnevnimi gibalnimi izkušnjami, kot so: hoja, tek, lazenje, plazenje... Premikanja v vodi se človek nauči relativno hitro. Proces učenja pravilnega plavanja (torej plavalnih tehnik, obratov in skokov v vodo), ki človeku omogoča, da se premika v vodi dlje časa, pa je sorazmerno dolg, zato je treba z učenjem začeti pravočasno. Za osvojitev določenega sklopa gibov je potrebno namreč veliko število ponavljanj, tudi do 8000. Ko je gibanje osvojeno, je praviloma tudi avtomatizirano, zato je krivulja pozabljanja majhna. To pomeni, da je znanje plavanja razmeroma trajno znanje.

NAPAKE SO SESTAVNI DEL UČENJA

Začetno učenje plavanja je tista stopnja gibalnega učenja, pri kateri se učenec spoznava z osnovnim gibanjem in ga lahko izvaja le v ugodnih pogojih pri močni zavestni koncentraciji (kognitivna stopnja ali stopnja generalizacije). Njegovo gibanje je nespretno in neučinkovito. Med plavanjem dela vrsto nepotrebnih gibov in aktivira veliko mišic, nepomembnih za izvedbo giba. Zato porablja mnogo energije, kar ruši učinkovitost dihalnega sistema. Posledica je nepravilen položaj telesa v vodi in zmanjšan ritem gibanja, kar se kaže kot slaba plavalna tehnika. Ta stopnjo učenja plavanja običajno traja 10 do 25 ur, odvisno od številnih dejavnikov, kot so gibalna predznanja in izkušnje, gibalne sposobnosti, miselna koncentracija, motivacija in prizadevnost. Med učenjem učenec ne sme biti pod pritiskom, da mora na vsak način uspeti in takoj uresničiti svoje pogosto previsoko zastavljene cilje in ambicije. Zato pri učenju na tej stopnji, učitelj:

• ne sme biti pretirano kritičen. Prinašati mora pozitivno energijo in vzpodbude za vadeče. Osredotočen mora biti na popravljanje le ključnih napak.
• se mora zavedati, da so napake sestavni del učenja, torej normalen pojav, do katerega se ne sme gojiti preveč negativnih emocij. Ne sme se dopustiti, da le-te znižujejo samozavest in samozaupanje učenca. Takojšnje razsojanje in pretirano analiziranje napak močno zaposli delovanje leve možganske polovice, kar lahko deluje uničujoče na izvedbo gibanja.
• ne sme obremenjevati učenca s preveliko količino informacij. Začetnik lahko nadzira le enega ali največ dva elementa v posameznem gibalnem poskusu. Zato odpravlja napake zaporedno, od večje in pomembnejše, do manjše z manjšim učinkom na uspešno plavanje.

O SPLETNI STRANI

Učenčevo gibanje je potrebno razumeti celostno. Torej so napake lahko druga drugi vzrok in posledica. Predstavljene napake pri osnovnih plavalnih tehnikah, pri nadvodnih obratih in pri osnovnemu skoku na glavo v vodo so tudi številčno ovrednotene, pri čemer pomeni ocena 5 največjo, ocena 1 pa najmanjšo napako. Pri tem je potrebno poudariti, da:

• je končni cilj učenca pri začetnem učenju plavanja postati PLAVALEC. To pomeni, da uspešno opravi nalogo za Bronastega delfina po merilih za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti. Za to je dovolj, da skoči le na noge v vodo in da preplava razdaljo v poljubnem načinu, morda tudi z dvignjeno glavo in s številnimi drugimi napakami. Pri začetnem učenju plavanja se torej učitelj ne sme preveč osredotočati na ocenjevanje in pretirano analiziranje učenčeve izvedbe! Ocenjevalnik naj mu bo le v pomoč pri razumevanju pomena posamezne napake in pri postopnem odpravljanju le-te. Pri slednjem se najprej posveča velikim in pomembnejšim napakam. Ko jih učenec uspešno popravi, pridejo na vrsto še srednje velike in na koncu še majhne napake.
• takšna razdelitev seveda ni nujna in obvezna za vse učence.

Pri nalogah za odpravljanje napak je omenjeno le nekaj najbolj običajnih vaj. Ker pa so učenci različni, se mora učitelj zavedati, da je možno enak učinek, torej odpravljanje napake, doseči tudi z drugimi vajami.

Vsa gradiva spletne strani so avtorsko delo, torej so slike in besedila predmet avtorske zaščite ter drugih oblik zaščite intelektualne lastnine. Gradivo se lahko uporablja le neposredno s same spletne strani. Ker je njena zasnova celostna z jasno predstavljeno idejo, reproduciranje posameznih delov, bodisi filmskih posnetkov ali besedila, brez pisnega dovoljenja avtorjev ni dovoljeno.

Za konec se zahvaljujemo vsem, ki so z veliko znanja, izkušenj in dobre volje pripomogli k nastanku te spletne strani. Posebej bi izpostavili demonstratorko Anjo Zorko, nekdanjo plavalko in sedaj trenerko skladnostnega plavanja, ki je zelo dobro znala pokazati želene napake.

Projekt izdelave spletne strani Napake pri osnovnem plavanju je finančno podprla Fundacija za šport.