|
Učenje plavalnih tehnik na osnovni ravni, nadvodnih obratov in osnovnega skoka na glavo v vodo Spoštovani uporabniki. Gradivo spletne strani Učenje plavalnih tehnik na osnovni ravni predstavlja slikovno dopolnitev poglavij o plavalnih tehnikah, obratih in skokih v vodo ter o metodiki začetnega učenja plavanja učbenika Plavanje, Učenje iz leta 2002. V njem so dr. Venceslav Kapus in njegovi sodelavci predstavili doktrino učenja plavanja v Sloveniji na začetku novega tisočletja. Učenci v programih začetnega učenja plavanja so različno stari in sposobni neplavalci, zato učenje ali samo njihovo zadrževanje v vodi in ob njej, zahteva prisotnost odrasle osebe. Cilj začetnega učenja ali oplavanjevanja neplavalcev, ki sicer traja do stopnje Bronasti delfin, je sorazmerno varen plavalec. Varen plavalec je tisti, ki lahko uspešno obvlada nenamerno in nepričakovano potopitev v tekočih in stoječih vodah ter morju (Stallman, 2017). Ob tem razume nevarnosti vodnega okolja in se jim zna uspešno izogniti. Pri nas ga formalno opredeljuje test za stopnjo Bronasti delfin. Z učenjem mora torej neplavalec pridobiti vodno kompetenco, ki združuje zmožnost uporabe (Langendorfer, Bruya 1995):
Do tega cilja lahko učitelji pridemo po več poteh, z izbiro različnih metod ali programov učenja. Ko za dane pogoje učenja iščemo za posameznika ali skupino najprimernejšo, je lahko naše delo zelo kreativno in ustvarjalno. Začetno učenje plavanja metodično poteka na dveh ravneh. To sta prilagajanje na vodo in učenje plavanja. Prilagajanje na vodo v največji meri poteka skozi različne igre, ki jih učitelji podajamo na šestih stopnjah: prilagajanje na upor vode, prilagajanje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod vodo, prilagajanje na izdihovanje v vodo, prilagajanje na plovnost in prilagajanje na drsenje. Ko je učenec prilagojen na vodo, ga začnemo učiti plavanja, obračanja v vodi in skakanja vanjo. Pri učenju plavanja (tj. obvladovanje vode z lastnimi silami, ki nam omogoča varno gibanje v želeni smeri na vodni gladini ali pod njo, Kapus in sodelavci, 2002) gre najpogosteje za učenje plavalnih tehnik. Ni pa nujno. Pri nekaterih drugih metodah, ki se po vsebini, pogojih učenja in pristopu nekoliko razlikujejo od običajne, učitelji poučujemo tudi preproste oblike plavanja (pasje in žabje plavanje ter mlinček; Zupan, Kovčan, Jazbec, Raušl, Kapus, 2018) in druge elemente obvladovanja telesa na gladini (različna vrtenja in plavanje na mestu pri Hallwickovi metodi; Kapus in sodelavci, 2002). Učenje plavanja pri nas poteka postopno na treh različnih ravneh osvojenosti gibanj v okviru programov začetne, nadaljevalne in tekmovalne šole plavanja. V procesu učenja plavalni začetnik najprej spozna plavalne tehnike na osnovni ravni, nadvodne obrate in osnovni skok na glavo. Njihov glavni namen je z enostavnimi in nezapletenimi gibi omogočiti učencu obdržanje na vodni gladini, enostavno obračanje in varno skakanje v vodo. Pri tem se učitelji pretirano ne osredotočamo na tehnično pravilno izvedbo teh gibanj. To nas zanima le v tolikšni meri, da se izpolni glavni cilj.
Za plavalnega začetnika so najprimernejše tri plavalne tehnike: kravl, prsno in hrbtno. Izbira plavalne tehnike, ki se jo bo učenec po prilagoditvi na vodo prvo učil, je odvisna od številnih dejavnikov. Učenje gibanja pri vsaki od teh ima svoje prednosti in svoje slabosti. Pri nas je izbira prepuščena učitelju (izkušnje in presoja glede na učence in pogoje učenja). Pregled sistemov oplavanjevanja po svetu kaže na to, da je kravl prva izbira v Združenih državah Amerike, v Avstraliji in na Nizozemskem. To se razlikuje od Evrope in Japonske, kjer se kot prvo najpogosteje uči prsno (Langendorfer, 2013). V zadnjem času se doktrina poučevanja spreminja v smer iskanja, da je najprimernejši in za učenca najvarnejši način plavanja (morda niti ne plavalna tehnika) tisti, ki mu je najbližji (Stallman, 2014). Metodični postopki učenja so na spletni strani predstavljeni s filmskimi posnetki vaj, ki si sledijo v skladu z didaktičnimi principi, od lažjega k težjemu, od enostavnega k sestavljenemu, od znanega k neznanemu… Učenje vseh treh plavalnih tehnik poteka podobno in sicer od učenja položaja telesa preko učenja udarcev, zaveslajev in usklajenega gibanja glave ter dihanja do učenja celotne koordinacije. Pravilno gibanje začnemo učiti na kopnem in nadaljujemo v vodi do končnega plavanja brez dodatne pomoči. Učenje plavalnih tehnik Podobni ideji sledijo tudi metodični postopki učenja nadvodnih obratov ter skokov na noge in na glavo v vodo. Glede na izkušnje, smo vaje metodičnih postopkov razdelil na osnovne in dopolnilne. Prve so tiste temeljne, ki večji del učne skupine običajno pripeljejo do ciljnega znanja, dopolnilne pa so namenjene tistim učencem, ki kljub predelavi osnovnih vaj niso osvojili ciljnega znanja. Seveda takšna razdelitev ni nujna in obvezna za vse. Poti, ki se jih učitelji poslužujemo do končnega cilja, torej do pravilnega, učinkovitega in varnega plavanja, je namreč mnogo, običajno toliko, kot imamo učencev v skupini. Pri poimenovanju vaj, ki se izvajajo na kopnem ali ob/čez rob bazena ali v plitvini ali proti steni ali s štartnega bloka, je najprej opisan prostor, kjer se vajo izvaja, nato položaj in/ali premikanje učenca in na koncu še zapis vaje. Pri poimenovanju vaj, ki se izvajajo med plavanjem, je opisana le vaja. Avtorji verjamemo, da bodo spletno stran sprejela športna in šolska okolja, pa tudi drugi (zlasti starši, brez katerih si odpravljanja plavalnega neznanja ni mogoče zamišljati). Spletna stran je tako namenjena VSEM tistim, ki učimo plavati neplavalce. To so lahko že naše hčerke in sinovi ali učenci različnih starosti, ki v začetnih tečajih prvič spoznavajo upor vode ob izvajanju udarcev in zaveslajev. Z njeno pomočjo lahko izpopolnimo tudi lastno plavalno znanje do stopnje, da bo naše plavanje sproščeno, ekonomično, učinkovito in varno. Pri iskanju ustreznega študijskega gradiva, lahko spletno stran uporabijo tudi vse institucije, ki izobražujejo in usposabljajo strokovni kader za učenje plavanja, kot so Univerza v Ljubljani (Fakulteta za šport, Pedagoška fakulteta), Univerza v Mariboru (Pedagoška fakulteta), Univerza na Primorskem (Pedagoška fakulteta) in Plavalna zveza Slovenije. Spletna stran je šele na začetku svojega razvoja. Ideja je bila narediti spletno stran, ki je živa ter se sproti prilagaja in dopolnjuje z novimi vajami. Vaše pohvale, kritike in pripombe bodo zelo dobrodošle. Vzeli jih bomo resno in jih skušali upoštevati. Vsa gradiva spletne strani so avtorsko delo, torej so filmski posnetki in besedila predmet avtorske zaščite ter drugih oblik zaščite intelektualne lastnine. Gradivo se lahko uporablja le neposredno s same spletne strani. Ker je njena zasnova celostna z jasno predstavljeno idejo, reproduciranje posameznih delov, bodisi filmskih posnetkov ali besedila, brez pisnega dovoljenja avtorjev ni dovoljeno. Za konec se zahvaljujemo vsem, ki so z veliko znanja, izkušenj in dobre volje pripomogli k uresničitvi tega projekta. Posebej bi izpostavili demonstratorja Žano Štirn in Jošta Suhadolca, dva mlada, perspektivna slovenska plavalca, ki sta zelo dobro znala pokazati tisto, kar smo želeli. Projekt izdelave spletne strani Učenje plavalnih tehnik na osnovni ravni je finančno podprla Fundacija za šport.
|